sreda, 26. avgust 2009

So dobre prakse res tako dobre?

O dobrih praksah na področju informatike se veliko govori. V Sloveniji je najbolj popularen ITIL, nekje zadaj mu sledi Cobit. ISO 17799, ki pa se posveča predvsem varnosti v informacijskih sistemih, pa v Sloveniji ni preveč razširjen. V čem je razlog za tako nizko popularizacijo ogrodij dobrih praks v informatiki, če pa jih s pridom uporabljajo po vsem svetu?

En izgovor je sigurno majhnost, ki ga Slovenci pogosto uporabljamo. Delno izgovor celo drži, saj so ogrodja dobrih praks običajno pripravljena za velike organizacije, torej take z več tisoč zaposlenimi. V praksah je seveda navedeno, da je pomemben princip, in da so dobre prakse primerne tudi za manjše skupine, vendar se pogosto res izkaže drugače.

Drugi razlog, da vpeljave dobrih praks pri nas niso doživele tako toplega sprejema, kot smo tega vajeni iz tujine, pa tiči v tem, da se vpeljave praks pri nas ne znamo pravilno lotiti. Vse preveč je poskusa vpeljave praks by the book, torej natančno tako, kot je to predpisano. Vse premalo pa se pri tem zavedamo, da so postopki, ki jih imajo organizacije že definirane (in po njih običajno uspešno delujejo), vredni več kot dobre prakse. Dobre prakse bi morale obstoječe postopke optimizirati, jih dopolniti, morda kakšnega manjkajočega dodati - vendar po pameti! Upoštevanje ogrodij dobrih praks samo zato, ker je tako nekdo rekel, je samo po sebi slaba praksa.

Ko boste vpeljevali katerokoli izmed dobrih  praks v svoje podjetje, se torej prepričajte, da boste nalogo zaupali najbolj sposobnemu sodelavcu, ki se bo vpeljave lotil premišljeno in na osnovi že obstoječih postopkov, hkrati pa mu ne dajte preveč pristojnosti. V tem primeru se namreč izognete zelo verjetnemu scenariju, da bi mi principi iz dobre prakse oprali možgane ter da bi jih poskusil vpeljati v organizacijo za vsako ceno. Cena pa pri tem ni majhna: odhodi najboljših strokovnjakov, zaposlovanje birokratov in na koncu kaos ali celo stečaj podjetja.

sobota, 22. avgust 2009

Slovenski brezplačni programi

Tako kot v svetu obstaja veliko število avtorjev brezplačnih programov (freeware), tako jih imamo nekaj tudi v Sloveniji. Res, da je v Sloveniji to bolj redek pojav, vendar se pojavljajo tudi svetovni igralci, kot je npr. podjetje Webteh, ki brezplačno ponuja nekoč najbolj priljubljen predvajalnik video vsebin BSPlayer.

Drugi ponudniki brezplačnih programov so v večini manjši ponudniki (npr. Mihovi brezplačni programčki) ali podjetja, ki brezplačno ponujajo oskubljene verzije plačljivih polnih verzij programov.
Na spletni strani Primewares je objavljenih kar nekaj brezplačnih programov, ki so jih izdelali slovenski avtorji ali pa imajo vsaj uporabniški vmesnik v Slovenščini.

ponedeljek, 17. avgust 2009

Spletne strani turističnih agencij

Pri iskanju ustrezne počitniške destinacije (za ustrezno ceno) sem si tudi letos pomagal s spletom. Če kupujem ogromno drugih stvari preko spleta, bi si verjetno lahko kupil tudi počitnice - vsaj tako sem predvideval.

Izkazalo se je, da so spletne strani turističnih agencij preveč okorne in počasne, da bi omogočale ustrezno uporabniško izkušnjo. Objavljene cene so pogosto zavajajoče, saj se cena ob vsakem koraku pred rezervacijo še malo poveča. Najprej pri izbiri termina, potem pri izbiri tipa sobe, na koncu pa še s taksami in obveznimi doplačili ter prijavnino. Končna cena je bila tako tudi do 60% višja od tiste, ki so jo imeli izpisano pri ponudbi.

Poleg tega je ponudba, ki je objavljena na njihovih straneh, neažurna. Objavljene so ponudbe, ki jih ni več mogoče rezervirati, poleg tega pa nimajo objavljene ponudbe, ki jo pošiljajo po elektronski pošti oziroma delijo natisnjeno v poslovalnicah.

In kakšna je rešitev? Počitnice je še vedno najboljše rezervirati tako, da se fizično odpraviš v poslovalnico katere izmed agencij, najdeš dobrega agenta (svetovalca), ta pa na podlagi želja posameznika poišče tisto najbolj ugodno ponudbo.

četrtek, 13. avgust 2009

Promocija spletnih strani

Večina podjetij že ima svoje spletne strani, pa tudi veliko posameznikov se s svojo dejavnostjo ali hobiji predstavlja v spletu. Dejstvo je, da sama spletna stran ni dovolj, saj je spletno stran potrebno ustrezno promovirati. Daleč najbolj učinkovita promocija spletnih strani je preko spletnih iskalnikov, preko katerih uporabniki najdejo spletno stran tako, da iščejo po ključnih besedah in stran se pojavi med rezultati. Po možnosti čim bolj proti vrhu, saj je tako verjetnost, da bo stran opažena, toliko večja.

Večina promocije spletnih strani se zaradi tega izvaja kar neposredno na spletni strani sami. Stran je potrebno narediti iskalnikom tako zelo prijazno, da jo bodo med rezultati prikazali čim višje, če že ne na samem vrhu. K temu vsekakor prispeva vsebina spletne strani in uporabljene ključne besede in besedne zveze, poleg same vsebine strani pa iskalniki uporabljajo še mnogo dodatnih parametrov, ki vplivajo na uvrstitev strani. Naloga ponudnika spletne strani je, da bo stran optimiziral tudi za iskalnike, torej da bo vsebino, ki se na strani nahaja, tehnično zapisal tako, da jo bodo iskalniki lažje našli. Naloga ni pretežka, zahteva pa zelo dobro poznavanje spleta in delovanja iskalnikov.

Ko boste prepričani, da imate spletno stran dobro izdelano in da imate objavljeno dobro vsebino spletne strani, iskalniki pa vam še vedno ne bodo prinašali večine (ali premalo) obiskovalcev, je pravi korak optimizacija spletnih strani. za ponudbo se lahko obrnete tudi na naše podjetje.

četrtek, 6. avgust 2009

Internetni dostop na dopustu

Se vsako leto pogosteje srečujete s težnjo, da bi tudi na dopustu imeli dostop do spleta? Sam sem opazil, da pri izbiri hotela vedno bolj pomembno vlogo igra tudi dejstvo, ali hotel ponuja dostop do interneta. Če je dostop brezplačen, toliko boljše. Dostop je običajno brezplačen le v avli hotela (priklop z lastnim prenosnikom preko brezžičnega omrežja), v sobi pa je dostop pogosto plačljiv. Cene dostopa so v hotelih, kjer ta ni brezplačen, so še vedno dokaj oderuške. Namesto cene evra ali dveh na dan je cena običajno nad 6, pogosto okoli 10 do 15 evrov na dan. Primerjava s ceno mesečnega dostopa od doma ne zdrži.

Tudi izbira hotela je odvisna od tega, ali hotel ponuja brezplačni internetni dostop ali ne. Dvomim, da je ta lastnost všteta v število zvezdic hotela, menim pa, da bo to kmalu postala nuja.

Zanimivo je, da imajo običajno cenejši in manj prestižni hoteli internetni dostop pogosto brezplačen, medtem ko imajo prestižni hoteli tudi cene dostopa prestižne.