ponedeljek, 27. december 2010

Buf na Celovški samo še ta teden

Dober teden nazaj sem se spraševal, ali Buf na Celovški zapirajo. Danes, ko se je začel 'praznični' teden, ko ima veliko otrok počitnice in posledično staršev dopust, pa je to postalo še bolj očitno. Pozanimal sem se pri dveh zaposlenih ter izvedel, da Buf res zapirajo. Deloval bo le še dva dneva, torej do srede - zaprli ga bodo še pred novim letom.

Namesto Bufa bodo odprli novo restavracijo, ki bo ravno tako ponujala malice in kosila ter še dodatno kitajsko hrano. Lasnik bo morda isti, kot je lastnik kitajske restavracije Štorklja.

Januarja bo restavracija zaradi obnove zaprta, tako da naj bi jo na novo odprli šele februarja 2011.

petek, 24. december 2010

Želim vam vesele praznike in srečno novo leto 2011!

sobota, 18. december 2010

Restavracija Buf na Celovški zapira svoja vrata?

Na Celovški cesti, kjer imamo po od poletja naprej poslovni prostor, smo se dodobra navadili na samopostrežno restavracijo Buf, ki poleg malic in kosil nudi še italijansko in mehiško hrano po naročilu. Ponudba je pestra, saj je vsak dan poleg redne ponudbe na voljo še sedem menijev. Po izgledu obiskovalcev bi ocenil, da so glavne stranke študenti, ki jejo na študentske bone, ter zaposleni v bližnjih poslovnih stavbah. Glede na poznane ljudi, ki sem jih srečal v restavraciji, pa se na malice vozijo tudi iz drugih delov Ljubljane.

Kakorkoli, pred kratkim mi je prišlo na uho, da so Restavracijo Buf prodali ter da je zaprla svoja vrata. Glede na to, da sem še ta teden tam jedel, se mi informacija ni zdela verodostojna. Vse dokler nisem med kosilom opazil treh Kitajcev, ki so sedeli v baru, niso naročili ničesar ter se vidno (slišal jih nisem, pa tudi če bi jih, verjetno ne bi kaj dosti pomagalo) pogovarjali o renoviranju ali opremljanju restavracije.

Iz doživetega sklepam, da so prostore, kjer je še danes Buf, res prodali, da bo Buf na Celovški v kratkem zaprl svoja vrata, ter da bo v doglednem času (po prenovi) na tej lokaciji na Celovški vrata odprla nova kitajska restavracija. Ki bo, glede na prostornost obednice Bufa, precej velika za slovenske razmere.

Kaj bi si vi želeli namesto Bufa?

sreda, 15. december 2010

Glasovanje za najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji

Ena izmed naših storitev, ki jih ponujamo slovenski internetni publiki, je tudi portal kitajskih restavracij, na katerem obiskovalci lahko najdete podatke o vseh (ali večini) kitajskih, japonskih, mongolskih in azijskih restavracijah v Sloveniji. Trenutno imenik vsebuje več kot 60 restavracij, vsebino pa neprestano dopolnjujemo, ko se odpirajo nove restavracije ali ko izvemo za kakšno novo, ki je še nimamo vključene.

Portal prikazuje naslove, telefonske številke, spletne povezave, prikaz na zemljevidu in odpiralne čase za posamezno restavracijo. Po novem, od tega tedna, smo v ustvarjanje vsebine portala vključili tudi vas, obiskovalce. Za vsako izmed restavracij lahko podatke preprosto oceno (šolsko od 1 do 5), lahko pa podate opisno oceno zadovoljstva s storitvijo. Ocene uporabnikov, tako šolske kot opisne, so prikazane ob vsaki restavraciji, s čimer si obiskovalci in bodoče stranke restavracij lahko ustvarijo boljši vtis, kako je bila restavracija všeč drugim strankam.

Portal kitajskih restavracij je v Sloveniji osrednja stična točka ponudbe kitajskih ter azijskih restavracij, tako da vas vabimo, da svoje ocene vaših priljubljenih restavracij oddate tudi sami!

ponedeljek, 6. december 2010

Tikanje ali vikanje?

Pri razvoju uporabniškega vmesnika aplikacije, pa naj si bo spletna aplikacija, namizni program ali spletna stran, se pisec besedil slej ali prej sreča z vprašanjem, na katerega je vse prej kot enostavno odgovoriti. Aplikacije namreč z uporabnikom komunicirajo, zato se pojavi vprašanje, ali naj aplikacija uporabnika vika ali tika. Vprašanje se na prvi pogled sliši smešno, vendar ko malo bolj podrobno razmislite, odgovor res ni enostaven. Pa poglejmo, kakšne ima pisec besedil možnosti.

Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.

Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.

Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).

Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.

Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.

Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.

sreda, 1. december 2010

26. slovenski knjižni sejem

Danes v Cankarjevem domu opira svoja vrata 26. slovenski knjižni sejem, največji slovenski dogodek za ljubitelje in kupce knjig. Sejem se bo odvijal med 1. in 5. decembrom, odprt pa bo vsak dan med 9. in 20. uro. Na sejmu se bo predstavilo okoli 100 razstavljavcev. Omenim naj še, da ima Ljubljana v letu 2010 laskavi naziv svetovne prestolnice knjige.

Vstop na sejemsko prireditev je za vse obiskovalce brezplačen. Vabim vas, da si vzporedno z ogledom sejma in pred nakupom tujih knjig pogledate tudi ponudbo naše spletne knjigarne bestseller.si. Velika verjetnost je, da boste iskano tujo knjigo našli, saj naša ponudba obsega že 400 tisoč različnih knjig. Naše cene so zelo konkurenčne, zato obstaja tudi velika verjetnost, da boste želene knjige naročili pri nas.

ponedeljek, 15. november 2010

Naročanje knjig iz tujine brez uporabe kreditnih kartic

Slovenski bralec, ki želi naročiti tuje knjige, ima za to kar nekaj možnosti. Najbolj pogosta možnost je nakup knjig preko spletne knjigarne Amazon.com, kjer so cene knjig precej ugodne (drugih artiklov, ki so sicer tudi zanimivi, v Slovenijo ni mogoče naročiti). Objavljeni ceni je potrebno prišteti še stroške dostave in carine, saj knjige pošilja ameriški Amazon. Zato kar nekaj bralcev raje naroča pri 'evropskih' Amazonih, npr. Amazon.co.uk ali Amazon.de. Stroškov carine tukaj seveda ni, saj knjige pošilja podjetje iz EU, kjer se blago zaradi skupnega evropskega trga ne carini. Cene knjig v evropskih Amazonih so nekoliko višje ad amriškega, ostanejo pa še stroški poštnine, ki so kljub bližini držav, iz katerij se knjige pošiljajo, kar visoki. Poleg najbolj znane knjigarne obstaja še nekaj drugih, npr. Bookdepository, ki ponuja brezplačno poštnino, ali Abebooks, ki ponuja knjige več prodajalcev. Pred nekaj meseci je podjetje Mihov.com spletne storitve d.o.o. slovenskim bralcem ponudilo novo spletno knjigarno Bestseller.si, ki preko že omenjene knjigarne Bookdepository omogoča naročilo knjig po zelo konkurenčnih cenah ter brezplačno dostavo v Slovenijo.

Vse omenjene spletne knjigarne pa imajo med seboj nekaj skupnega, in sicer načine plačil. Za uspešen nakup mora biti kupec imetnik katere izmed kreditnih kartic (najbolj razširjene v Sloveniji so Mastercard (Eurocard), Visa, Diners in American Express), ob nakupu pa mora številko kartice zaupati prodajalcu. V Sloveniji kreditne kartice še niso tako razširjene med kupci, kot v tujini, pa tudi marsikdo kljub varnosti nakupa ne zaupa toliko, da bi na spletnih straneh vpisoval številko svoje kartice.

Ker je kupcev, ki jim je plačevanje preko spleta še preveč tvegano, veliko, smo v podjetju Mihov.com d.o.o. razvili edinstven način, preko katerega lahko kupujete knjige iz tujine s preprostim nakazilom sredstev na račun slovenskega podjetja. Namesto vpisovanja številke kreditne kartice uporabite svojo spletno banko ter opravite nakazilo, kot ga za plačevanje drugih položnic. Knjige bomo za vas naročili takoj, ko prejmemo plačilo.

Postopek je preprost: obiščite spletno knjigarno Bestseller.si, izberite želene knjige, ter nam seznam pošljite po elektronski pošti. Pripravili bomo predračun, in ko ga plačate preko spletne banke, takoj naročili knjige na vaš naslov. Knjige so iz Velike Britanije običajno dostavljene v 4 - 6 delovnih dneh.

Izkoristite priložnost spletnega nakupa knjig iz tujine tudi v primeru, ko ne želite vpisovati številke kreditne kartice! O novosti obvestite svoje prijatelje, najboljše kar preko skupine Bestseller.si v družabnem omrežju Facebook.


nedelja, 7. november 2010

Brezplačni kupon za oglaševanje programske opreme v vrednosti 200 dolarjev

Če se tudi vi ukvarjate z razvojem programske opreme ali ponudbo spletnih storitev, vas bo verjetno zanimala novica spletnega portala Softonic, ki ponuja več kot 120 tisoč programov za prenos na vaš računalnik. Jutri bodo namreč začeli tržiti svojo novo storitev SoftonicAds, ki je namenjena oglaševanju na njihovem omrežju strani s programi. Njihovo oglaševalsko omrežje bo omogočalo plačilo na klik ali plačilo na prenos programa. Ker poznam zaposlene v Softonicu, sem prejel posebno ponudbo za brezplačno promocijsko oglaševanje v višini 200 USD. Ponudbo lahko do 17. novembra 2010 izkoristite tudi vi. Ponudbo unovčite z vpisom spodnje promocijske kode:
1B9B4

Veliko uspehov pri oglaševanju!

ponedeljek, 18. oktober 2010

Google objavlja statistične podatke (tudi Slovenske)

Google je ta teden pričel z objavo statističnih podatkov, ki jih pridobiva v partnerstvu z Evropskim statističnim uradom Eurostat ter Svetovno banko. Google podatke prikaže za časovno obdobje, za katerega so podatki na voljo. Podatki so prikazani v grafični obliki (diagram), na preprost način pa je mogoče primerjati podatke med državami EU ter nekaj drugih, za katere Eurostat zbira podatke.

Prikazani naj bi bili podatki o stopnji brezposelnosti, minimalnih plačah, zadolžitvi vlad, razširjenost širokopasovnega dostopa in podobni. Do pregledov najlažje pridete kar preko iskanja na določene ključne besede, za katere vam iskalnik vrne poseben rezultat. Poskusite sami z naslednjimi pojmi: minimalna plača slovenijastopnja brezposelnosti, vladni dolg kot odstotek BDP-ja Slovenija.

Ob kliku na sličico z diagramom se vam odpre orodje, ki omogoča primerjavo podatkov med seboj. Za pregled podatkov potrebujete nameščen Flash.

Novi podatki so se pridružili že obstoječim statističnim podatkom, ki jih prikazuje Google.

petek, 1. oktober 2010

Mihov.com spletne storitve d.o.o.

Danes, 1. oktobra, sem začel z delom v novi službi. Ustvaril sem svoje podjetje Mihov.com spletne storitve d.o.o. in od danes sem v podjetju tudi polno zaposlen. Uresničil sem dolgoletne sanje, ki mi bodo omogočile, da se bom s svojim delom osredotočal na stvari, za katere mislim, da jih je potrebno narediti, stvari, ki me veselijo ter stvari, za katere mislim, da so pomembne. Prav tako bom lahko svojo osebno rast usmerjal v smereh, ki me veselijo, v katerih sem dober in pri katerih se dobro počutim.

To dejanje je korak v pravi smeri, ki sem jo nevede začrtal že (daljnega) leta 1997, ko sem na spletu objavil svoj prvi program in ga ponudil na voljo vsem zainteresiranim. Mihov HTMLjar sem objavil na strani, ki je kasneje postala znana kot Mihovi programčki (oziroma angleško Miha’s utilities - Mihov Freeware). Danes je na tej strani na voljo več kot 20 večinoma brezplačnih ter peščica plačljivih programov, ki si jih je v zadnjih letih na svoj računalnik preneslo več kot 5 milijonov uporabnikov z vsega sveta. Svojo pot sem logično nadaljeval z izdelavo predstavitvenih spletnih strani za najbolj priljubljene programe (Image Resizer, Picture Downloader, Mail Sender in druge), vzpostavitvijo posebne blagovne znamke za svoje poskusne (shareware) programe, imenovano Magic Project Software ter z zagonom blagovne znamke Cool Circles Software, kjer pa dela nikoli nisem zares končal v obsegu in kakovosti, kot sem nameraval. Na tej poti sem nabral veliko znanja o freeware in shareware trgih, o oblikovanju spletnih strani, o optimizaciji spletnih strani za iskalnike ter o spletnem marketingu. Ko sem diplomiral iz računalništva in informatike sem se zaposlil in začel delati pri velikem slovenskem računalniškem podjetju. V več kot sedmih letih, kolikor sem tam delal, sem pridobil veliko znanja s področja vodenja projektov razvoja velikih spletnih aplikacij, dela v slovenski državni upravi, vodenja ekipe razvijalcev programske opreme, sistemskih analitikov in testerjev. Ves ta čas sem poskušal ohraniti, nadgrajevati in razvijati znanje, ki sem ga imel o spletu, za kar lahko rečem, da mi je uspelo.

Z leti trdega dela je moja želja po samostojni poti, ki sem jo začel leta 1997, v meni počasi rasla. Imel sem veliko idej in zamisli, za katere pa običajno nisem imel ne časa ne energije, da bi jih izvedel, želje po njihovi izvedbi pa so bile iz dneva v dan večje. Zato sem se tudi odločil, da postanem podjetnik, da uporabim svoje izkušnje ter preizkusim svoje znanje tudi v poslovnem svetu. Leta 2009 sem uspešno zaključil magistrski študij s področja poslovne informatike, kjer sem pridobil dodatno teoretično poslovno znanje, ki ga podjetnik potrebje za uspešen zagon podjetja. Ustanovil sem svoje podjetje, zaključil delo v podjetju, kjer sem delal do tedaj ter si privoščil dolge počitnice, s katerimi sem si povrnil izgubljeno energijo ter dobil nov zagon.

V tem trenutku je težko napovedati, v katero smer bo šla moja pot v prihodnosti. Osredotočil se bom na razvoj svojega podjetja ter na stabilno rast, ki jo bom usmeril v področja, ki me veselijo. Podjetje bo ponujalo storitve, pri katerih sem dober: reševanje problemov s pomočjo po meri izdelane programske opreme, optimizacija spletnih strani za iskalnike, vodenje spletnih projektov, razvijanje idej za spletne projekte ter spletni marketing. Naštete stvari bodo glavna usmeritev podjetja za vsaj pol leta. Če potrebujete take ali podobne storitve, nas brez oklevanja kontaktirajte. Obljubim, da bomo zagotovili vrhunske storitve ter pozitivno izkušnjo.

Upam in verjamem, da bo moj prvi dan kot samozaposleni zabaven in produktiven ter da bo predstavljal trden temelj za mnogo, mnogo uspešnih dni, ki so še pred mano.

petek, 30. julij 2010

Amazonov bralnik elektronskih knjig Kindle se je pocenil!

Pred pol leta so bili elektronski bralniki knjig po moji oceni še predragi. Že pred nekaj tedni se je zanimanje za bralnike Kindle povečalo, ko je Amazon drastično spustil cene osnovnega modela na pičlih 189 dolarjev (nekaj manj kot 150 EUR). Zaradi povečanja povpraševanja so zaloge te dni pošle, še vedno pa je na voljo Kindle DX, ki za skoraj dvakrat višjo ceno ponuja le večji zaslon (diagonala skoraj 10 palcev (25 cm).

Te dni pa je Amazon predstavil novo različico bralnika Kindle, ki je od prejšnje kar precej zmogljivejša in boljša, cena pa se ni spremenila:
  • kontrastnejši zaslon
  • nove (bolj berljive) pisave
  • manjša velikost ohišja bralnika (zaslon je enako velik kot pri prejšnji različici) ter manjša skupna teža
  • hitrejše obračanje strani
  • podvojena količina pomnilnika (navajajo, da za 3500 knjig - verjetno gre za povprečni obseg knjige)
  • novi bralniki imajo vgrajeno podporo za Wi-fi
  • nov spletni brskalnik, nov PDF bralnik
Če se vam cena 189 dolarjev še vedno zdi previsoka, se lahko odločite za model, ki se povezuje le preko brezžičnih omrežij. Modelu, ki so mu odvzeli 3G modul, za domačo uporabo v urbanem okolju torej ne manjka nič ključnega. Model brez 3G modula si boste tako lahko privoščili že za 139 dolarjev (okoli 105 EUR)! Ker se Kindle prodaja le v ZDA, temu znesku prištejte še stroške poštnine ter morebitne slovenske carine in stroške carinskega postopka. Takemu Kindlu boste lahko polnili baterijo preko računalnika (USB vrata), če želite še polnilec za v vtičnico, ceni dodajte še 5 dolarjev.

Nove Kindle bodo začeli pošiljati šele 27. avgusta, kljub temu pa si ga lahko naročite že sedaj. Pri nakupu bodite pozorni, da uporabite povezavo za nakupe izven ZDA, najboljše kar že pripravljeno za nakupe iz Slovenije.

Za počitniško branje boste Kindle verjetno prejeli prepozno, saj morate 27. avgustu prišeteti še dva do tri tedne za dostavo. Sam si bom Kindla naročil že danes - dokler ga ne prejmem, pa si bom vsekakor naročil še kakšno papirno počitniško knjigo v spletni knjigarni Bestseller.si, kjer so sicer naprodaj tudi cenejše elektronske knjige. 

Pred pol leta sem sicer zapisal, da si bom svoj prvi bralnik e-book (e-ink) privoščil šele, ko cena pade pod 80 EUR, vendar me je dobra promocija (beri kapitalizem) očitno premamil že prej. Kot olajševalno okoliščino lahko navedem le to, da je bil šestega januarja, ko sem prispevek napisal, dolar v primerjavi z evrom manj vreden; kljub temu pa bi bila preračunana cena Kindla po takratnem tečaju še vedno okoli 97 EUR.

Veselo branje vam želim!

četrtek, 13. maj 2010

Noetika je prava veda

Če ste tudi vi pred kratkim brali knjigo Izgubljeni simbol (v originalu Lost Symbol) fenomenalnega avtorja Dana Browna, ste se med napetim branjem nedvomno vprašali, ali veda noetika (angl. noetics) res obstaja. Prepričan sem tudi, da med branjem niste odložili knjige in tega preverili na spletu, zato sem kratko raziskavo namesto vas naredil jaz.

Noetika res obstaja in je določena s spodnjo definicijo.

Noetika je veja metafizične filozofije, ki se ukvarja s študijo razuma in intuicije ter njune povezave z skupnim intelektom. Povedano bolj domače je noetika teorija, ki proučuje vpliv (človeškega) uma na fizični svet.

Vsekakor zanimiva veda, katere izsledki bi resnično, kot napisano v Izgubljenem simbolu, lahko korenito spremenili svet, kot ga poznamo. V Kaliforniji obstaja Inštitut noetičnih ved (v originalu Institute of Noetic Sciences), katerega glavna naloga so raziskave potencialov in zmožnosti človeške zavesti, ukvarjajo pa se s pojavi kot so predstave, prepričanja, intiucija in druge.

Noetika torej res obstaja, pa tudi ljudje se z njo ukvarjajo. Po mojem vedenju je bila najbolj odzivna ter največja raziskava na to temo izvedena na Princetonski univerzi leta 1979, ki je kasneje prerasla v projekt globalne zavesti (v originalu The Global Consciousness Project). Zanimivo je, da so bili izsledki te raziskave (več kot pred trideset leti!) fascinantni in statistično praktično neverjetni, pa se v naši zavesti ali smereh raziskovanja ni zgodil prav noben večji premik.

Za začetek si o noetiki lahko preberete v članku na Wikipediji (v angleščini) ter seveda v knjigi Izgubljeni simbol.

petek, 5. marec 2010

Spletno oglaševanje ali optimizacija?

Podjetja, ki storitve oglašujejo na spletu, ponavadi uporabljajo več prijemov za pridobitev strank. Začne se s postavitvijo preproste spletne strani, ki običajno vključuje le podatke o podjetju (spletna vizitka), redko tudi več informacij o dejavnosti podjetja. Spleta stran, ki je logično nadaljevanje spletne vizitke, vsebuje običajno že podatke o storitvah in izdelkih podjetja, cene, možnosti kontakta in statičen obrazec za naročilo. Nadgradnje spletnih strani gredo ponavadi najprej v smeri spletnega kataloga, ki prikazuje artikle, njihove lastnosti, slike in cene, ter v smeri spletne trgovine, ki poleg ogleda izdelkov omogoča tudi spletno naročanje in opcijsko tudi spletno plačevanje izdelkov. Zgodba se tukaj še ne konča, saj se ali spletne strani ali spletne trgovine lahko razširijo še s storitvami socialnih omrežij, kjer tudi obiskovalci dobijo besedo: izdelke je mogoče ocenjevati, v forumu postavljati vprašanja in brati odgovore, o izdelkih je mogoče kramljati z drugimi uporabniki in podobno.

V vseh fazah rasti spletne strani pa se lastniki srečajo z vprašanjem, kako na stran pritegniti čim večje število obiskovalcev. Najhitrejša rešitev je spletno oglaševanje, kjer uporabnike privabimo k sebi preko oglasov v iskalnikih, npr. Najdi.si ali Google. Tak način nudi takojšnji učinek, pridobite pa lahko toliko obiskovalcev, kot ste pripravljeni vložiti denarja v oglase. Za izpolnjevanje kratkoročnih ciljev je spletno oglaševanje prav gotovo prava odločitev.

Druga možnost, ki je po naravi dolgoročnejša, pa je optimizacija spletne strani (angleško SEO, search engine optimization). Ta omogoča, da strani dopolnimo tako, da se pokaže čim višje med iskalnimi rezultati za posamezne ključne besede, ki so za vsebino strani pomembne. Optimizacije je dolgoročen proces, prav tako pa se rezultati optimizacije ne pokažejo takoj. Prava (organska) rast strani je taka, da med rezultati v iskalnikih stran raste postopoma in si gradi zaupanje med uporabniki. Na ta način bo stran visoko na lestvici iskalnih rezultatov trdneje zasidrana in jo bodo konkurenčne strani težje prehitele.

Zelo pomembno je dejstvo, da se obiski uporabnikov po ustavitvi kampanij spletnega oglaševanja ustavijo, obiski uporabnikov po prenehanju izvajanja optimizacije pa se lahko še kar nekaj časa nadaljujejo. Prav tako je pomembno, da se s pričetkom spletnega oglaševanja število obiskovalcev poveča takoj, pri optimizaciji pa se običajno število poveča s časovnim zamikom.

Vse naštete storitve od postavitve spletne vizitke, spletne strani, spletnega kataloga in spletne trgovine do spletnega oglaševanja in optimizacije vaše strani vam ponuja tudi naše podjetje Mihov.com spletne storitve d.o.o. Povprašajte nas za ponudbo!

sobota, 27. februar 2010

Naročilo knjig preko spleta

Pri raziskavah o spletnem nakupovanju, ki so jih podjetja in raziskovalne organizacije opravljale nekaj let nazaj, so v Sloveniji vodili nakupi knjig v tujih spletnih knjigarnah. Če pogledamo rezultate enakih raziskav danes, vodijo nakupi izdelkov iz več področij v slovenskih spletnih trgovinah kot so enaa, mimovrste, emka in druge.

Če se omejim na nakup knjig preko interneta, o čemer pišem današnji članek, ima povprečen slovenski bralec le nekaj možnosti. najprej pomisli na ameriški Amazon, vendar ga stroški visoke poštnine, trajanje dostave tri tedne in na koncu po možnosti še stroški carinskega pregleda, od nakupa pogosto odvrnejo. Bralec se ozre na prodajalni Amazon v Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer zaradi EU ne plača carine, zaradi bližine pa bi knjige dobil prej, vendar običajno zaradi občutno višjih cen kot pri ameriški podružnici brskanje hitro opusti. Ozre se še proti slovenski Emki in morda še proti Pasadeni za tehnične knjige, kjer ugotovi, da so cene literature precej zasoljene, potem pa v tej konkurenci in konkurenci fizične knjigarne v mestu izbere eno izmed ne idealnih možnosti.

Pred kratkim pa me je sodelavka obvestila še o eni knjigarni, Book Depository, ki se sicer fizično nahaja v Veliki Britaniji, ponuja pa zelo zaželeno storitev. Knjige po vsem svetu (tudi v Slovenijo) pošljejo brezplačno. Ponudbo imajo skoraj tako bogato, kot Amazon, cene pa so nekoliko višje kot v Ameriki. Nad knjigarno sem se navdušil, zato sem se odločil za nakup knjige. Opis knjig je na Amazonu veliko boljši, zato sem si pri nakupovanju pomagal s knjigarno Amazon - na Book Depository sem našel številko artikla (ISBN), po kateri je mogoče iskanje tudi na Amazonu. Opise in ocene knjig sem si tako ogledal na Amazonu, ko pa sem našel ustrezno knjigo, sem jo poiskal še na Book Depository. Cena je bila res višja, vendar je ob vštetju poštnine (na pošiljko in na artikel, na Amazonu skupaj skoraj 9 USD) skupna cena na Book Depository nižja. Za nakup sem se odločil in čakal.

Presenetil me je poštar (čeprav s tem on neposredno ni imel ničesar) - knjiga me je v nabiralniku z običajno (hitro?) pošto pričakala že čez tri dni (naročilo v četrtek zvečer, prejem knjige v torek). Prejel sem pravo brezhibno knjigo. S knjigarno sem bil tako zadovoljen, da sem takoj izvedel še eno naročilo. Pri drugem naročilu so dan več potrebovali, da so pošiljko 'sestavili' in odposlali, ampak naročilo sem prejel tudi v tem primeru praktično preko vikenda.

Ko boste torej naslednjič želeli kupiti kakšno novo knjigo v angleškem jeziku, si shranite tole povezavo in poglejte na Book Depository - sam sem na Amazon že pozabil.

sreda, 24. februar 2010

Potres na spletni strani ARSO

Ob današnjem potresu v Ljubljani se je pokazalo, kako pomembno je imeti infrastrukturo, katere zmogljivost se prilagaja zahtevam. Spletna stran Agencije RS za okolje (ARSO) je novico o potresu namreč objavila kmalu po dogodku. 'Ažurni' spletni mediji, kot je npr. 24ur, so novico 'povzeli' z več kot polurno zamudo (beseda 'povzeli' je v narekovajih zato, ker so mediji besedilo ARSO le prekopirali). Tako je bila informacija v tem vmesnem času na voljo le pri uradnem viru, ARSO. Sicer je bila ura še zgodnja, ampak očitno je bilo obiskovalcev strani kljub temu dovolj, da je stran začasno počepnila. Stran občasno namreč ni bila dosegljiva, na podlagi česar sklepam, da jo je omrtvilo število hkratnih obiskovalcev, ki so zahtevali stran. To ni nič nenavadnega, saj je verjetno več ljudi, ki so čutili potres, želelo na spletu poiskati več informacij o dogodku, moči potresa, ter epicentru.

Pri takih dogodkih pride do izraza 'raztegljiva' infrastruktura, ki je osnovana na računalništvu v oblaku. Kaj je računalništvo v oblaku sem pisal že nekaj prispevkov nazaj. Pomembna lastnost raztegljive infrastrukture je v tem, da se zmogljivost infrastrukture (količina pomnilnika, moč procesorja, število vzporednih strežnikov) prilagaja potrebam. Če sistem (oblak) ugotovi, da so potrebe posameznega uporabnika storitev v oblaku večje kot so trenutno razpoložljive zmogljivosti, jih bo samodejno povečal, tako da ne bi prišlo do izpada. Na enak način bo ob zmanjšanem obsegu zahtev zmanjšal zmogljivost sistema (ter jo dal na voljo drugim aplikacijam, ki imajo morda povečane potrebe). Seveda se povečanje zmogljivosti ponudniku storitev v oblaku dodatno plača, saj so trenutno običajni modeli zaračunavanja storitev po dejanski porabi.

Računalništvo v oblaku deluje na principu potrebe in povpraševanja ter lahko deluje prav zaradi velikega obsega strank. Nekatere potrebujejo v določenem trenutku več zmogljivosti, nekatere manj - v povprečju je potreba po zmogljivosti dokaj konstantna, zaradi česar so rešitve v oblaku zelo smotrne in cenovno ugodne ne samo za uporabnike, ampak tudi za ponudnika.

ponedeljek, 15. februar 2010

Google Analytics in statistike obiska strani

Pred nekaj časa sem pisal o beleženju obiska spletnih strani. Eno izmed predstavljenih orodij je bilo tudi Google Analytics, ki je za uporabo po eni strani dokaj enostavno, po drugi strani pa nudi ogromno možnosti. Včasih celo več, kot jih zmoremo dojeti. Ker je vprašanj na temo kratkega odgovora, kaj je Google Analytics, veliko, sem izdelek opisal v enem odstavku.

Google Analytics na kratko
Google Analytics je mogočno orodje, ki v sebi skriva ogromno uporabnih podatkov. Pregledov je res veliko (glej levi meni po prijavi vanj), ponujajo pa podatke, zelo koristne pri odločitvah, katere vsebine so za uporabnike pomembne, kaj najbolj iščejo, katere strani so popularne in najbolj obiskane, po kateri poti so prišli do njih (kaj so klikali prej), katere strani so obiskali zadnji (tako imenovane 'izhodne' strani, ki povejo, kje je morda potrebno kaj dodati, da obiskovalec še ne bi obupal in odšel) in veliko drugega. Na prvi strani pregleda je ob privzetih nastavitvah prikazan tudi zemljevid, ki hitro pokaže, iz katerih delov sveta prihajajo obiskovalci. Bolj temno zelena barva pomeni več obiskov, ponovno pa lahko nad posamezno regijo ali državo zadržite miško in pogledate podrobnejše podatke.

Google Analytics je seveda veliko več, kot sem opisal, za prvi občutek pa bo opis zadoščal.

sreda, 6. januar 2010

Bralniki elektronskih knjig so še predragi

Že več let se spogledujem s kakšnim bralnikom elektronskih knjig, ki bi s svojo majhnostjo in majhno težo nadomestil kup knjig, ki jih sicer nosim s seboj na počitnice. Da ne omenjam kupov knjig, ki jih imam doma na policah in zasedajo cele omare.

Glavne prednosti elektronskih bralnikov knjig (e-book):
  • fizično zasede vedno enako prostora, ne glede na to, koliko knjig je nanj naloženih
  • zasede malo prostora v primerjavi s fizičnimi knjigami
  • baterija deluje res dolgo
  • poleg prikaza besedila e-knjige po možnosti omogočajo še predvajanje glasbe
  • elektronske knjige so cenejše od tiskanih
  • elektronske knjige je mogoče prenesti z interneta (kar je hitreje in udobnejše)

Prednosti tiskanih knjig pred elektronskimi knjigami na bralniku:
  • tiskani knjigi nikoli ne zmanjka baterij
  • po tiskani knjigi je mogoče listati
  • v tiskani knjigi lažje pregleduješ dve strani v različnem delu knjige skoraj hkrati (namig: uporaba prstov namesto funkcionalnosti bookmark)
  • imeti dve tiskani knjigi ni enako, kot pa dve elektronski - če nimata dveh bralnikov, na počitnicah dve osebi ne moreta hkrati brati dveh knjig
Prednosti so dokaj uravnotežene, tako da imam občutek, da bo v roku 5 let tudi na področju knjig začela prevladovati elektronska oblika.

Še ena pomembna prednost tiskanih knjig, ki sem se jo zavedel danes, pa je cena. Pri tem seveda mislim skupno ceno tako knjig kot bralnika, saj mora uporabnik plačati oboje. Ponovno sem se navdušil nad tem, da bi postal lastnik bralnika e-book, zato sem malo preveril ponudbo. Na specifikacije se nisem dosti oziral, saj verjamem, da so e-knjige za moje potrebe med seboj primerljive. Cena iz Amerike je 250 dolarjev, kar se mi zdi pretirano. Zato sem preveril ponudbo še pri nas, in tako na Enaa kot na Mimovrste sem ugotovil, da se cene gibljejo nad 280 evri. Torej precej dražje kot čez lužo. Zelo hitro sem se zavedel, da še ni pravi čas za nakup e-knjige. Poleg (sedanjih) očitnih prednosti tiskanih knjig sem se vprašal, za koliko denarja knjig na leto sploh kupim (pustimo vprašanje, koliko mi jih uspe prebrati). Ugotovil sem, da se za mojo količino kupljenih knjig, ki se giblje okoli 120 evrov, investicija v tehnologijo e-ink še ne splača. Ko bodo cne padle pod 120 evrov, bom o nakupu začel ponovno razmišljati, nakup pa se mi bo (s sedanjim razmišljanjem) zdel smiseln pri ceni pod 80 evrov.

nedelja, 3. januar 2010

Predstavitev mojega drugega bloga: Best resizer

Dragi bralci, rad bi vam predstavil še vsebine svojega drugega bloga, ki ga pišem za širšo publiko in v angleškem jeziku. Blog Best Resizer pišem z namenom, da uporabnike svojih brezplačnih programov (Mihovi programčki) obveščam o poteku razvoja programov in njihovih spletnih strani ter o spletu, programju in mobilni telefoniji v splošnem. Blog je namenjen neprofesionalnim uporabnikom računalnikov in spletnih tehnologij, z nekaj prvimi članki pa se dotikam naslednjih tem: Windows 7, orodje WordPress, SEO vtičniki za WordPress, operacijski sistem Android in mobilni telefon Samsung Galaxy, Selenium za Firefox, Asus EE in drugi.


Vabljeni ste, da si Best Resizer blog ogledate ter se nanj naročite.