ponedeljek, 31. januar 2011

Nova verzija programa Mihov Blank Screen 1.4

Mihov Blank Screen, preprost program za testiranje kakovost monitorjev, je doživel nadgradnjo na različico 1.4. Nova različica omogoča uporabo katerekoli barve za ozadje zaslona, uporabniki pa si lahko nastavijo privzeto barvo za vsakega izmed naslednjih zagonov programa.

Več o programu Mihov Blank Screen si lahko preberete na predstavitveni strani programa v slovenskem jeziku, sam program pa je na voljo le v angleškem jeziku. Program je licenciran kot freeware in je zato brezplačen za prenos in uporabo.

sreda, 12. januar 2011

Uporaba spletnih brskalnikov v Sloveniji

V prejšnjem članku sem opisal, kakšen je problem pri navajanju rezultatov merjenj razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov. V tem članku bom poskusil tudi sam napisati nekaj ažurnih podatkov za Slovenijo, pri tem pa se bom poskusil izogniti pomanjkljivostim, ki jih najdem v vsakem članku na to temo.
Torej najprej nekaj osnov, na podlagi katerih so podatki nastali:
  1. Rezultati so izmerjeni z orodjem Google Analytics, zato zanje veljajo enake omejitve, kot jih navaja Google za svoje orodje.
  2. Rezultati izražajo stanje, izmerjeno med 1. in 31. decembrom 2010.
  3. Rezultati prikazujejo podatke o brskalnikih ne glede na verzijo, ki jo uporabnik uporablja. Kjer so podatki zanimivi, so verzije posebej izpostavljene.
  4. Rezultati ne upoštevajo dolžine obiska uporabnika ali število strani, ki jih je obiskal na enem spletnem mestu.
  5. Podatki so pridobljeni na spletnih straneh, ki jih glede na tip uporabnikov lahko ločimo na:
  • Poslovni uporabniki: namen obiska spletnih strani je poslovne narave, obiskovalci strani obiskujejo predvsem med delovnim časom, kjer iščejo podatke ali kontakte podjetij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku strani Spletni imenik slovenskih podjetij.
  • Domači uporabniki: namen obiska spletnih strani je osebne narave. Obiskovalci strani obiščejo popoldne, ko iščejo podatke ali kontakte kitajskih restavracij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku Portala kitajskih restavracij.
  • Uporabniki spletne trgovine: v to skupino so vključeni uporabniki, katerih namen obiska je opraviti spletni nakup ali se informirati o izdelkih spletne trgovine. Uporabniki so tako domači kot poslovni (prevladujejo domači) ter obiskujejo stran tako med delovnim kot prostim časom. V tej skupini prikazujemo podatke o obisku Spletne knjigarne Bestseller.si.
Firefox Internet Explorer Chrome Safari Opera
Poslovni uporabniki 39,51% 47,98% 9,55% 1,81% 0,95%
Domači uporabniki 45,02% 35,19% 10,76% 5,86% 1,79%
Uporabniki spletne trgovine 46,39% 34,86% 13,41% 3,02% 2,03%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom.

Iz tabele je razvidno, da se podatki precej razlikujejo glede na ciljno publiko oziroma na namen strani, ki jo obiskovalci obiščejo. Predvsem velik odstotek uporabnikov Internet Explorerja pri poslovnih uporabnikih lahko najverjetneje pripišemo uporabi v podjetjih vnaprej pripravljenih računalnikov, ki ne dovoljujejo spreminjanja ali nameščanja drugih programov, ter dej dejstvu, da je Internet Explorer privzeti brskalnik v okolju Windows.











Ker je področje brskalnikov hitro se spreminjajoče, so najbolj zanimivi podatki o trendih. Prav zaradi tega bomo meritve na istih spletnih mestih občasno ponovili ter podatke za vsako izmed ciljnih publik primerjali s preteklimi podatki. Na ta način bomo dobili bolj kakovosten podatek, ki bo bolj merodajen na nivoju vse Slovenije.

Kot zanimivost si poglejmo še podatek o obisku Imenika kitajskih spletnih domen (v kitajščini), katerega ciljna publika so kitajsko govoreči ljudje, ki iščejo podatke o registriranih domenah, spletnih straneh in njihovih lastnikih:

Firefox Internet Explorer Chrome Safari Opera
Kitajski uporabniki 4,53% 89,72% 3,25% 1,28% 0,61%

Vidimo, da je stanje povsem drugačno, kot tisto, ki je bilo izmerjeno za Slovenijo. Smo Slovenci res tako različni od Kitajcev?

sreda, 5. januar 2011

Problem merjenja razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov

V slovenskih računalniških revijah ali tujih spletnih člankih pogosto preberemo kakšno novico o razširjenosti in uporabi spletnih brskalnikov. Zadnja leta so novice povezane predvsem z brskalnikom Firefox, ki je imel v Sloveniji še posebej visok delež uporabe glede na preostale države. V Sloveniji smo bili namreč med prvimi, kjer je število uporabnikov brskalnika Firefox preseglo število uporabnikov brskalnika Internet Explorer. Sicer pa tudi po drugih delih sveta, še posebej Evropi, delež uporabnikov brskalnika Firefox počasi narašča. Brskalnik Internet Explorer, ki ga je v najboljših časih uporabljalo več kot 90 odstotkov uporabnikov, pa svoj delež počasi, a vztrajno izgublja.

Poleg omenjenih dveh brskalnikov pa je na voljo tudi nekaj drugih, manj popularnih. V prvo skupino sodijo brskalniki, ki so med nami že dlje časa, so dobri, imajo zveste uporabnike in zagovornike, kljub temu pa se njihov delež s časom ne poveča. V to skupino spadata med drugim brskalnika Opera in Safari. V drugi skupini je trenutno le en brskalnik, ki sicer nima večjega tržnega deleža, število njegovih uporabnikov pa strmo narašča. Gre seveda za brskalnik Google Chrome, ki bo, kot kažejo trendi, v prihodnosti postal eden bolj uporabljanih brskalnikov. Brskalnik ima veliko prednosti pred ostalimi brskalniki, pa tudi pri Googlu, ki brskalnik razvija, mu posvečajo veliko pozornosti ter redno izdajajo sveže verzije z novimi funkcionalnostmi. Glavne prednosti brskalnika Google Chrome so večja varnost, veliko število razširitev ter hitrost delovanja. V tretjo skupino spadajo mobilni brskalniki, torej brskalniki, ki jih uporabljajo pametni mobilni telefoni. Trenutno imajo majhen tržni delež, s povečano uporabo pametnih telefonov in računalniških tablic pa se bo tudi število njihovih uporabnikov povečalo.

Pri merjenjih razširjenosti uporabe brskalnikov se pojavi kar nekaj vprašanj glede uporabljene metodologije. V večini člankov namreč ni napisano, na kakšnem vzorcu in na kakšen način so bili rezultati pridobljeni. Rezultat je namreč lahko zelo različen glede na to, kako (in kje) smo rezultate pridobili. Poglejmo si nekaj vprašanj, na katera članki z objavljenimi rezultati običajno ne odgovarjajo:
  1. Na katerih spletnih straneh je bila raziskava opravljena?
  2. Kakšne so demografske značilnosti publike (predvsem starost, spol in zaposlitveni status), ki obiskuje spletne strani, na katerih je bila raziskava opravljena?
  3. Ali se meri število obiskov strani z določenim brskalnikom ali se meri, koliko časa je bil vklopljen in uporabljen določeni brskalnik v računalniku uporabnika?

Razlike pri odgovorih na zgornja vprašanja seveda pomenijo razliko pri interpretaciji rezultatov, pa tudi sami rezultati bi se razlikovali, če bi bili pogoji drugačni. Predstavljam vam nekaj primerov, kjer bi bili rezultati različni glede na realno stanje.
  1. Meritev se opravi v okviru spletnih strani, ki prikazujejo oglase določene slovenske oglaševalske mreže. Taka meritev npr. ne bi zaznala, da uporabnik za strani, ki vsebujejo zahtevnejše skripte (Gmail, Facebook, Youtube) uporablja raje drug (hitrejši) brskalnik, kot za običajno brskanje po spletu.
  2. Meritev se opravi v okviru mreže strani za mlade. Taka meritev ne zazna brskalnikov, ki jih uporabljajo starejši ljudje, saj le-ti na strani, kjer se uporaba beleži, ne bodo zašli.
  3. En brskalnik uporabljam za brskanje, drugega pa za poslušanje Youtube posnetkov. V treh minutah bom s prvim brskalnikom obiskal deset strani, z drugim pa le eno. Ali bo rezultat pokazal, da prvi brskalnik uporabljam desetkrat pogosteje kot drugega, čeprav sem v opisanem primeru uporabljal vsak brskalnik po tri minute?

Zaradi takšnih situacij je pri objavi rezultatov pomembno, da je opisan tudi način, kako so bili podatki izmerjeni, ter drugi podatki, ki vplivajo na rezultat. Taki podatki se namreč lažje pravilno interpretirajo ter dajo merodajen vpogled v realno stanje na trgu.