Verjetno poznate trend spletne prodaje posebnih ponudb, ki je v zadnjih nekaj letih obnorel tudi Slovenijo. Gre za spletne strani, ki omejen čas (običajno le en dan ali nekaj dni) ponujajo izdelke ali storitve po neverjetno nizkih cenah - popusti se raztezajo od 50 pa tudi do 90 odstotkov redne cene.
Začetnik oziroma največji predstavnik tovrstnih strani v Ameriki je bil Groupon, ki je doživel strmo rast popularnosti in tudi strmo upadanje zanimanja vlagateljev. Kljub temu se je pojavilo ogromno število strani, ki so kopirale Grouponov model - praktično gre za Gruoponove klone.
Strani, ki ponujajo posebne dnevne popuste, je precej nastalo tudi v Sloveniji. Nekatere strani so bile na voljo kmalu po pojavitvi fenomena Groupona, nekatere šele nastajajo in se uveljavljajo, nekaj pa jih je tudi že prenehalo s poslovanjem.
Da bi tovrstne ponudbe lažje našli, smo v imeniku spletnih strani izdelali posebno rubriko, kjer smo zbrali seznam vseh strani, ki ponujajo popuste in kupone. V rubriki je več kot trideset (30!) tovrstnih strani, objavili pa smo tudi strani, ki zbirajo in prikazujejo ponudbe več ponudnikov na enem mestu.
Želimo vam veselo brskanje po popustih!
Vse strani s popusti v Sloveniji >>
Prikaz objav z oznako spletne strani. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako spletne strani. Pokaži vse objave
petek, 8. junij 2012
torek, 13. marec 2012
Kako prodati spletno stran ali spletno domeno?
Če se ukvarjate z upravljanjem spletnih strani, ste verjetno že prišli do vprašanja, kako ustvarjeno spletno stran ali uspešno registrirano domeno prodati in s tem ustvariti (enkratni) prihodek. Pri tem ste morda želeli prodati le registrirano domeno, morda ste obupali nad projektom in ste želeli prodati 'celotni paket' (spletno stran z domeno in poslom vred) ali pa kaj vmes. Dejansko se način prodaje razlikuje glede na to, kaj prodajate:
Ko določite, kaj prodajate, je pomembno, da se prodaje lotite na pravem mestu. Tudi tukaj vam lahko ponudim nekaj iztočnic, ki vam bodo pomagale pri razmišljanju, kje bi našli potencialne kupce:
Kot ste verjetno že sami sklepali, je tudi cena, ki jo lahko zahtevate, zelo odvisna od tega, kaj je naprodaj. Sama domena je v večini primerov neprimerno manj vredna kot že uveljavljena spletna stran z veliko obiskovalci in registriranimi uporabniki ali kupci. Na ceno paketa vpliva tudi število strank, morebitne blagovne znamke, kakovost obiskovalcev in druge, z dejavnostjo strani povezane lastnosti. Vsekakor vam lahko pomagajo tudi pozitivne recenzije strani, dobra uvrstitev v iskalnikih ali obširna poročanja v medijih.
Če prodajate samo domeno, vam pri določitvi cene lahko pomagajo tudi spletne storitve, ki poskušajo ceno samodejno določiti glede na lastnosti o domeni, ki jih lahko ugotovijo. Takih storitev je precej (npr. UrlAppraisal ali Valuate), vendar se na njihove rezultate raje ne zanašajte preveč, saj pogosto precej odstopajo od realnih vrednosti (in tudi drug od drugega).
- Spletno domeno: prodajate izključno samo spletno domeno (npr. mojadomena.si) - brez morebitne vsebine, ki se trenutno naloži, če domeno prikažete v brskalniku.
- Spletno domeno in vsebino strani: prodajate paket spletne domene in vsebine, ki se trenutno naloži ob uporabi domene.
- Spletno domeno, vsebino strani in bazo strank: prodajate praktično celoten spletni posel, saj bo morebitni kupec lahko nadaljeval s poslovanjem prav tam, kjer boste vi zaključili, saj bo obdržal tako ime domene, vsebino strani, grafično podobo in tudi celotno zbirko strank, kontaktnih podatkov, uporabniških imen.
Ko določite, kaj prodajate, je pomembno, da se prodaje lotite na pravem mestu. Tudi tukaj vam lahko ponudim nekaj iztočnic, ki vam bodo pomagale pri razmišljanju, kje bi našli potencialne kupce:
- Obrnite se na ljudi, ki jih poznate. To so lahko kolegi ali znanci, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, kot vi (in iz katerega področja je domena), ali pa konkurenca ali konkurenčno podjetje, ki bi se tako dokopalo do dodatnih strank.
- Napišite oglas na kakšnega izmed z domeno tematsko povezanih forumov ali klepetalnic. Na dobro napisan oglas se vam lahko javijo interesenti, ki jih nakup zanima.
- Svojo namero, da domeno prodajate, objavite v družabnih omrežjih, katerih član ste.
- Na samo spletno stran, ki jo prodajate, objavite obvestilo, da je domena ali stran naprodaj. Ne pozabite na kontakt, kamor naj vam zainteresirani pošljejo morebitna vprašanja ali ponudbe.
- Če imate mednarodno domeno, stran ali posel, lahko s prodajo poskusite na kakšni elektronski dražbi, kjer je prisotno veliko število kupcev, npr. na tržnici eBay.
- Najbolj splošen način je, da objavite oglas v katerega izmed spletnih oglasnikov - tak oglas bo sicer videlo kar nekaj ljudi, ampak je verjetnost, da koga zanima prav tematika vaše domene oziroma spletne strani, precej majhna.
Če prodajate samo domeno, vam pri določitvi cene lahko pomagajo tudi spletne storitve, ki poskušajo ceno samodejno določiti glede na lastnosti o domeni, ki jih lahko ugotovijo. Takih storitev je precej (npr. UrlAppraisal ali Valuate), vendar se na njihove rezultate raje ne zanašajte preveč, saj pogosto precej odstopajo od realnih vrednosti (in tudi drug od drugega).
ponedeljek, 6. december 2010
Tikanje ali vikanje?
Pri razvoju uporabniškega vmesnika aplikacije, pa naj si bo spletna aplikacija, namizni program ali spletna stran, se pisec besedil slej ali prej sreča z vprašanjem, na katerega je vse prej kot enostavno odgovoriti. Aplikacije namreč z uporabnikom komunicirajo, zato se pojavi vprašanje, ali naj aplikacija uporabnika vika ali tika. Vprašanje se na prvi pogled sliši smešno, vendar ko malo bolj podrobno razmislite, odgovor res ni enostaven. Pa poglejmo, kakšne ima pisec besedil možnosti.
Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.
Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.
Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).
Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.
Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.
Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.
Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.
Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.
Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).
Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.
Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.
Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.
ponedeljek, 17. avgust 2009
Spletne strani turističnih agencij
Pri iskanju ustrezne počitniške destinacije (za ustrezno ceno) sem si tudi letos pomagal s spletom. Če kupujem ogromno drugih stvari preko spleta, bi si verjetno lahko kupil tudi počitnice - vsaj tako sem predvideval.
Izkazalo se je, da so spletne strani turističnih agencij preveč okorne in počasne, da bi omogočale ustrezno uporabniško izkušnjo. Objavljene cene so pogosto zavajajoče, saj se cena ob vsakem koraku pred rezervacijo še malo poveča. Najprej pri izbiri termina, potem pri izbiri tipa sobe, na koncu pa še s taksami in obveznimi doplačili ter prijavnino. Končna cena je bila tako tudi do 60% višja od tiste, ki so jo imeli izpisano pri ponudbi.
Poleg tega je ponudba, ki je objavljena na njihovih straneh, neažurna. Objavljene so ponudbe, ki jih ni več mogoče rezervirati, poleg tega pa nimajo objavljene ponudbe, ki jo pošiljajo po elektronski pošti oziroma delijo natisnjeno v poslovalnicah.
In kakšna je rešitev? Počitnice je še vedno najboljše rezervirati tako, da se fizično odpraviš v poslovalnico katere izmed agencij, najdeš dobrega agenta (svetovalca), ta pa na podlagi želja posameznika poišče tisto najbolj ugodno ponudbo.
Izkazalo se je, da so spletne strani turističnih agencij preveč okorne in počasne, da bi omogočale ustrezno uporabniško izkušnjo. Objavljene cene so pogosto zavajajoče, saj se cena ob vsakem koraku pred rezervacijo še malo poveča. Najprej pri izbiri termina, potem pri izbiri tipa sobe, na koncu pa še s taksami in obveznimi doplačili ter prijavnino. Končna cena je bila tako tudi do 60% višja od tiste, ki so jo imeli izpisano pri ponudbi.
Poleg tega je ponudba, ki je objavljena na njihovih straneh, neažurna. Objavljene so ponudbe, ki jih ni več mogoče rezervirati, poleg tega pa nimajo objavljene ponudbe, ki jo pošiljajo po elektronski pošti oziroma delijo natisnjeno v poslovalnicah.
In kakšna je rešitev? Počitnice je še vedno najboljše rezervirati tako, da se fizično odpraviš v poslovalnico katere izmed agencij, najdeš dobrega agenta (svetovalca), ta pa na podlagi želja posameznika poišče tisto najbolj ugodno ponudbo.
četrtek, 13. avgust 2009
Promocija spletnih strani
Večina podjetij že ima svoje spletne strani, pa tudi veliko posameznikov se s svojo dejavnostjo ali hobiji predstavlja v spletu. Dejstvo je, da sama spletna stran ni dovolj, saj je spletno stran potrebno ustrezno promovirati. Daleč najbolj učinkovita promocija spletnih strani je preko spletnih iskalnikov, preko katerih uporabniki najdejo spletno stran tako, da iščejo po ključnih besedah in stran se pojavi med rezultati. Po možnosti čim bolj proti vrhu, saj je tako verjetnost, da bo stran opažena, toliko večja.
Večina promocije spletnih strani se zaradi tega izvaja kar neposredno na spletni strani sami. Stran je potrebno narediti iskalnikom tako zelo prijazno, da jo bodo med rezultati prikazali čim višje, če že ne na samem vrhu. K temu vsekakor prispeva vsebina spletne strani in uporabljene ključne besede in besedne zveze, poleg same vsebine strani pa iskalniki uporabljajo še mnogo dodatnih parametrov, ki vplivajo na uvrstitev strani. Naloga ponudnika spletne strani je, da bo stran optimiziral tudi za iskalnike, torej da bo vsebino, ki se na strani nahaja, tehnično zapisal tako, da jo bodo iskalniki lažje našli. Naloga ni pretežka, zahteva pa zelo dobro poznavanje spleta in delovanja iskalnikov.
Ko boste prepričani, da imate spletno stran dobro izdelano in da imate objavljeno dobro vsebino spletne strani, iskalniki pa vam še vedno ne bodo prinašali večine (ali premalo) obiskovalcev, je pravi korak optimizacija spletnih strani. za ponudbo se lahko obrnete tudi na naše podjetje.
Večina promocije spletnih strani se zaradi tega izvaja kar neposredno na spletni strani sami. Stran je potrebno narediti iskalnikom tako zelo prijazno, da jo bodo med rezultati prikazali čim višje, če že ne na samem vrhu. K temu vsekakor prispeva vsebina spletne strani in uporabljene ključne besede in besedne zveze, poleg same vsebine strani pa iskalniki uporabljajo še mnogo dodatnih parametrov, ki vplivajo na uvrstitev strani. Naloga ponudnika spletne strani je, da bo stran optimiziral tudi za iskalnike, torej da bo vsebino, ki se na strani nahaja, tehnično zapisal tako, da jo bodo iskalniki lažje našli. Naloga ni pretežka, zahteva pa zelo dobro poznavanje spleta in delovanja iskalnikov.
Ko boste prepričani, da imate spletno stran dobro izdelano in da imate objavljeno dobro vsebino spletne strani, iskalniki pa vam še vedno ne bodo prinašali večine (ali premalo) obiskovalcev, je pravi korak optimizacija spletnih strani. za ponudbo se lahko obrnete tudi na naše podjetje.
torek, 14. julij 2009
Arhiviranje spletnih strani
Danes mi je pod roke prišel razpis za arhiviranje spletnih strani, ki ga je razpisal Arhiv Republike Slovenije. Gre za sklop 5, kjer za postavitev koncepta in izdelavo ideje, kako bi se arhiviranje izvajalo, predvidevajo 5 svetovalnih čl/dni dela. Presenetilo me je to, da delo ocenjujejo le na 5 dni, saj na tem področju standardi niso postavljeni, pa tudi (uporabnih) praktičnih rešitev s svetlo izjemo Internetnega arhiva praktično ni.
Če pomislimo, kaj je arhiviranje spletnih strani, se nam odpre kopica moćnosti. Najprej se pojavi vprašanje, kaj je spletna stran, šele aksneje se lahko sprašujemo, kako bi jo lahko arhivirali. S statičnimi spletnimi stranmi ni težav, saj je kopija strani, kot jo vidi odjemalec, že primerna za arhiv. Statične strani, ki uporabljajo dinamično vsebino, npr. Ajax ali javascript, so že bolj zapletene za arhiviranje. Spletne aplikacije (kar je že skoraj vsaka namenska spletna stran) pa so svoje poglavje - tam bi bilo potrebno določiti pravila arhiviranja podatkovne zbirke, izvorne kode aplikacije ter prikaznega nivoja. V vseh primerih pa je seveda potrebno pomisliti še na gradnike, kot so slike, dokumenti in medijska vsebina.
Razpis, za katerega se mi 5 dni dela vsekakor zdi malo za izdelavo korektnega in kakovostnega izdelka.
Če pomislimo, kaj je arhiviranje spletnih strani, se nam odpre kopica moćnosti. Najprej se pojavi vprašanje, kaj je spletna stran, šele aksneje se lahko sprašujemo, kako bi jo lahko arhivirali. S statičnimi spletnimi stranmi ni težav, saj je kopija strani, kot jo vidi odjemalec, že primerna za arhiv. Statične strani, ki uporabljajo dinamično vsebino, npr. Ajax ali javascript, so že bolj zapletene za arhiviranje. Spletne aplikacije (kar je že skoraj vsaka namenska spletna stran) pa so svoje poglavje - tam bi bilo potrebno določiti pravila arhiviranja podatkovne zbirke, izvorne kode aplikacije ter prikaznega nivoja. V vseh primerih pa je seveda potrebno pomisliti še na gradnike, kot so slike, dokumenti in medijska vsebina.
Razpis, za katerega se mi 5 dni dela vsekakor zdi malo za izdelavo korektnega in kakovostnega izdelka.
Naročite se na:
Objave (Atom)