Izšel je Firefox 5.0

Danes je Mozilla izdala novo različico brskalnika Firefox. To je v skladu z njihovim načrtom, da pospešijo pogostost izdaj večjih verzij in se s tem približajo bliskovitemu napredku brskalnika Chrome. Večjih vidnih novosti Firefox 5.0 ne prinaša, deloval pa naj bi hitreje ter varneje. Mozilla do konca leta 2011 načrtuje še dve večji izdaji brskalnika Firefox, in sicer različici 6.0 in 7.0.

Firefox 4 RC (kandidat)

Prejšnji teden je Mozilla objavila novo različico brskalnika Firefox. Ne gre še za končno različico, ampak za prvega kandidata za končno različico. Običajno pred končno izdajo objavijo dva ali tri kandidate, med katerimi kasneje eden (najboljši) postane končna različica.

Firefox 4RC je na voljo tudi v slovenskem jeziku, prenesete pa si ga lahko iz Mozilline uradne spletne strani.

Še celo Microsoft se želi znebiti Internet Explorerja 6

Za razvijalce spletnih aplikacij in še posebej spletne oblikovalce Internet Explorer 6 predstavlja neželeno težavo. Predvsem zaradi neupoštevanja standardov, že kar nekaj časa pa tudi zaradi svoje zastarelosti. Internet Explorer 6.0 je luč sveta namreč zagledal poleti leta 2001, torej skoraj pred desetimi leti. Kljub temu, da je Microsoft izdal precej popravkov (service pack, SP) in dve povsem novi različici brskalnika Internet Explorer 7.0 in 8.0, se stare verzije brskalnika večje število uporabnikov še vedno drži kot pijanec plota in ni videti, da se odločajo za nadgradnjo, posodobitev ali zamenjavo brskalnika za Mozilla Firefox ali Google Chrome.

Po desetih letih se je, kot kaže, zastarelega brskalnika naveličal tudi sam Microsoft. Objavili so namreč spletno stran, na kateri promovirajo neuporabo svojega brskalnika. Na strani za več držav objavljajo statistike o uporabi IE6 ter predvsem trende zmanjševanja (za Slovenijo ni podatka). Njihov cilj je, da bi trenutni (28. februar 2011) 12-odstotni delež svetovnih uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 zmanjšali na le en odstotek svetovnih uporabnikov. Njihov plemeniti cilj jim lahko pomagate doseči tako, da na svoji spletni strani objavite povezavo do njihove strani, poveste znancem in prijateljem ter v družabnih omrežjih. Zapisali so, da "prijatelji prijateljem ne dovolijo, da bi uporabljali Internet Explorer 6" (angl. Friends don’t let friends use Internet Explorer 6).

Ker Microsoft na zemljevidu držav ne prikazuje podatkov o uporabi Internet Explorerja v Sloveniji, bom v okviru poskusa prikaza rabe brskalnikov v Sloveniji nekaj podatkov objavil v tem članku. Pozivam tudi vas, ki imate podatke o rabi brskalnikov, da svoje meritve opišete v komentarjih.

Spletno mesto	Odstotek uporabnikov  brskalnika Internet Explorer 6*
Imenik slovenskih podjetij	5,43 %
Portal kitajskih restavracij	2,54 %
Spletna knjigarna	2,97 %
Imenik slovenskih domen	5,41 %

* Podatki se nanašajo na obdobje februar 2011 in predstavljajo delež uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 med vsemi obiskovalci spletnih mest. Podatki so pridobjeni z orodjem Google Analytics.


Izmerjeni podatki na primerih spletnih mest Slovenijo uvrščajo na rep držav evropske unije, za katere je podatke objavil Microsoft. To pomeni, da glede na sosednje države pri nas Internet Explorer 6 uporabljamo bolj pogosto.

Zanimivo je, da slovenska državna uprava uporablja brskalnik Internet Explorer 6 kot privzeti brskalnik na delovnih postajah uslužbencev, ter da nadgradnje oziroma zamenjava brskalnika še nedolgo nazaj niso bile mogoče.

Raba spletnih brskalnikov v Sloveniji - januar 2011

Z decembrom 2010 sem začel z objavljanjem podatkov o rabi spletnih brskalnikov v Sloveniji na podlagi obiskovalcev nekaterih spletnih strani, ki jih upravlja podjetje Mihov.com d.o.o. Metodologijo beleženja podatkov sem opisal v istem članku, želel pa sem se izogniti problemom, ki jih imajo druge meritve rabe brskalnikov in njihove razširjenosti.

V tem prispevku objavljam podatke za obdobje od 1. do 31. januarja 2011 za isti nabor spletnih strani, kot so bile merjene v decembru.

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Poslovni uporabniki	43,27%	46,01%	7,69%	1,82%	0,91%
Domači uporabniki	47,59%	29,56%	13,49%	6,08%	1,90%
Uporabniki spletne trgovine	47,00%	33,63%	12,70%	4,32%	1,96%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom. Prikazani so podatki le za pet največkrat uporabljenih brskalnikov, zato je vsota odstotkov manjša kot 100.

Kot zanimivost objavljam še grafikon o uporabi brskalnika Internet Explorer, ki prikazuje, koliko ljudi v posamezni kategoriji uporablja brskalnik Internet Explorer, pri katerem so razlike glede na domače in poslovne uporabnike največje.

Uporaba spletnih brskalnikov v Sloveniji

V prejšnjem članku sem opisal, kakšen je problem pri navajanju rezultatov merjenj razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov. V tem članku bom poskusil tudi sam napisati nekaj ažurnih podatkov za Slovenijo, pri tem pa se bom poskusil izogniti pomanjkljivostim, ki jih najdem v vsakem članku na to temo.

Torej najprej nekaj osnov, na podlagi katerih so podatki nastali:

1. Rezultati so izmerjeni z orodjem Google Analytics, zato zanje veljajo enake omejitve, kot jih navaja Google za svoje orodje.
2. Rezultati izražajo stanje, izmerjeno med 1. in 31. decembrom 2010.
3. Rezultati prikazujejo podatke o brskalnikih ne glede na verzijo, ki jo uporabnik uporablja. Kjer so podatki zanimivi, so verzije posebej izpostavljene.
4. Rezultati ne upoštevajo dolžine obiska uporabnika ali število strani, ki jih je obiskal na enem spletnem mestu.
5. Podatki so pridobljeni na spletnih straneh, ki jih glede na tip uporabnikov lahko ločimo na:

• Poslovni uporabniki: namen obiska spletnih strani je poslovne narave, obiskovalci strani obiskujejo predvsem med delovnim časom, kjer iščejo podatke ali kontakte podjetij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku strani Spletni imenik slovenskih podjetij.
• Domači uporabniki: namen obiska spletnih strani je osebne narave. Obiskovalci strani obiščejo popoldne, ko iščejo podatke ali kontakte kitajskih restavracij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku Portala kitajskih restavracij.
• Uporabniki spletne trgovine: v to skupino so vključeni uporabniki, katerih namen obiska je opraviti spletni nakup ali se informirati o izdelkih spletne trgovine. Uporabniki so tako domači kot poslovni (prevladujejo domači) ter obiskujejo stran tako med delovnim kot prostim časom. V tej skupini prikazujemo podatke o obisku Spletne knjigarne Bestseller.si.

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Poslovni uporabniki	39,51%	47,98%	9,55%	1,81%	0,95%
Domači uporabniki	45,02%	35,19%	10,76%	5,86%	1,79%
Uporabniki spletne trgovine	46,39%	34,86%	13,41%	3,02%	2,03%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom.

Iz tabele je razvidno, da se podatki precej razlikujejo glede na ciljno publiko oziroma na namen strani, ki jo obiskovalci obiščejo. Predvsem velik odstotek uporabnikov Internet Explorerja pri poslovnih uporabnikih lahko najverjetneje pripišemo uporabi v podjetjih vnaprej pripravljenih računalnikov, ki ne dovoljujejo spreminjanja ali nameščanja drugih programov, ter dej dejstvu, da je Internet Explorer privzeti brskalnik v okolju Windows.

Ker je področje brskalnikov hitro se spreminjajoče, so najbolj zanimivi podatki o trendih. Prav zaradi tega bomo meritve na istih spletnih mestih občasno ponovili ter podatke za vsako izmed ciljnih publik primerjali s preteklimi podatki. Na ta način bomo dobili bolj kakovosten podatek, ki bo bolj merodajen na nivoju vse Slovenije.

Kot zanimivost si poglejmo še podatek o obisku Imenika kitajskih spletnih domen (v kitajščini), katerega ciljna publika so kitajsko govoreči ljudje, ki iščejo podatke o registriranih domenah, spletnih straneh in njihovih lastnikih:

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Kitajski uporabniki	4,53%	89,72%	3,25%	1,28%	0,61%

Vidimo, da je stanje povsem drugačno, kot tisto, ki je bilo izmerjeno za Slovenijo. Smo Slovenci res tako različni od Kitajcev?

Problem merjenja razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov

V slovenskih računalniških revijah ali tujih spletnih člankih pogosto preberemo kakšno novico o razširjenosti in uporabi spletnih brskalnikov. Zadnja leta so novice povezane predvsem z brskalnikom Firefox, ki je imel v Sloveniji še posebej visok delež uporabe glede na preostale države. V Sloveniji smo bili namreč med prvimi, kjer je število uporabnikov brskalnika Firefox preseglo število uporabnikov brskalnika Internet Explorer. Sicer pa tudi po drugih delih sveta, še posebej Evropi, delež uporabnikov brskalnika Firefox počasi narašča. Brskalnik Internet Explorer, ki ga je v najboljših časih uporabljalo več kot 90 odstotkov uporabnikov, pa svoj delež počasi, a vztrajno izgublja.

Poleg omenjenih dveh brskalnikov pa je na voljo tudi nekaj drugih, manj popularnih. V prvo skupino sodijo brskalniki, ki so med nami že dlje časa, so dobri, imajo zveste uporabnike in zagovornike, kljub temu pa se njihov delež s časom ne poveča. V to skupino spadata med drugim brskalnika Opera in Safari. V drugi skupini je trenutno le en brskalnik, ki sicer nima večjega tržnega deleža, število njegovih uporabnikov pa strmo narašča. Gre seveda za brskalnik Google Chrome, ki bo, kot kažejo trendi, v prihodnosti postal eden bolj uporabljanih brskalnikov. Brskalnik ima veliko prednosti pred ostalimi brskalniki, pa tudi pri Googlu, ki brskalnik razvija, mu posvečajo veliko pozornosti ter redno izdajajo sveže verzije z novimi funkcionalnostmi. Glavne prednosti brskalnika Google Chrome so večja varnost, veliko število razširitev ter hitrost delovanja. V tretjo skupino spadajo mobilni brskalniki, torej brskalniki, ki jih uporabljajo pametni mobilni telefoni. Trenutno imajo majhen tržni delež, s povečano uporabo pametnih telefonov in računalniških tablic pa se bo tudi število njihovih uporabnikov povečalo.

Pri merjenjih razširjenosti uporabe brskalnikov se pojavi kar nekaj vprašanj glede uporabljene metodologije. V večini člankov namreč ni napisano, na kakšnem vzorcu in na kakšen način so bili rezultati pridobljeni. Rezultat je namreč lahko zelo različen glede na to, kako (in kje) smo rezultate pridobili. Poglejmo si nekaj vprašanj, na katera članki z objavljenimi rezultati običajno ne odgovarjajo:

1. Na katerih spletnih straneh je bila raziskava opravljena?
2. Kakšne so demografske značilnosti publike (predvsem starost, spol in zaposlitveni status), ki obiskuje spletne strani, na katerih je bila raziskava opravljena?
3. Ali se meri število obiskov strani z določenim brskalnikom ali se meri, koliko časa je bil vklopljen in uporabljen določeni brskalnik v računalniku uporabnika?

Razlike pri odgovorih na zgornja vprašanja seveda pomenijo razliko pri interpretaciji rezultatov, pa tudi sami rezultati bi se razlikovali, če bi bili pogoji drugačni. Predstavljam vam nekaj primerov, kjer bi bili rezultati različni glede na realno stanje.

1. Meritev se opravi v okviru spletnih strani, ki prikazujejo oglase določene slovenske oglaševalske mreže. Taka meritev npr. ne bi zaznala, da uporabnik za strani, ki vsebujejo zahtevnejše skripte (Gmail, Facebook, Youtube) uporablja raje drug (hitrejši) brskalnik, kot za običajno brskanje po spletu.
2. Meritev se opravi v okviru mreže strani za mlade. Taka meritev ne zazna brskalnikov, ki jih uporabljajo starejši ljudje, saj le-ti na strani, kjer se uporaba beleži, ne bodo zašli.
3. En brskalnik uporabljam za brskanje, drugega pa za poslušanje Youtube posnetkov. V treh minutah bom s prvim brskalnikom obiskal deset strani, z drugim pa le eno. Ali bo rezultat pokazal, da prvi brskalnik uporabljam desetkrat pogosteje kot drugega, čeprav sem v opisanem primeru uporabljal vsak brskalnik po tri minute?

Zaradi takšnih situacij je pri objavi rezultatov pomembno, da je opisan tudi način, kako so bili podatki izmerjeni, ter drugi podatki, ki vplivajo na rezultat. Taki podatki se namreč lažje pravilno interpretirajo ter dajo merodajen vpogled v realno stanje na trgu.

Razlika med brskalnikom in iskalnikom

Kot poroča Google, velika večina ljudi ne loči med brskalnikom in iskalnikom, saj naj bi bila meja pri uporabi med njima zabrisana. Razlika je kljub temu očitna.
Spletni brskalnik je programska oprema, ki omogoča brskanje po internetu, pregledovanje spletnih strani in uporabo spletnih aplikacij. Primeri brskalnikov so Internet Explorer, Mozilla Firefox ali Opera.
Iskalnik je spletna storitev, ki uporabniku omogoča iskanje po spletnih straneh, običajno na podlagi iskalnega pojma (ključne besede). Primeri iskalnikov so Google, Yahoo! ali Najdi.si.