Problem merjenja razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov

V slovenskih računalniških revijah ali tujih spletnih člankih pogosto preberemo kakšno novico o razširjenosti in uporabi spletnih brskalnikov. Zadnja leta so novice povezane predvsem z brskalnikom Firefox, ki je imel v Sloveniji še posebej visok delež uporabe glede na preostale države. V Sloveniji smo bili namreč med prvimi, kjer je število uporabnikov brskalnika Firefox preseglo število uporabnikov brskalnika Internet Explorer. Sicer pa tudi po drugih delih sveta, še posebej Evropi, delež uporabnikov brskalnika Firefox počasi narašča. Brskalnik Internet Explorer, ki ga je v najboljših časih uporabljalo več kot 90 odstotkov uporabnikov, pa svoj delež počasi, a vztrajno izgublja.

Poleg omenjenih dveh brskalnikov pa je na voljo tudi nekaj drugih, manj popularnih. V prvo skupino sodijo brskalniki, ki so med nami že dlje časa, so dobri, imajo zveste uporabnike in zagovornike, kljub temu pa se njihov delež s časom ne poveča. V to skupino spadata med drugim brskalnika Opera in Safari. V drugi skupini je trenutno le en brskalnik, ki sicer nima večjega tržnega deleža, število njegovih uporabnikov pa strmo narašča. Gre seveda za brskalnik Google Chrome, ki bo, kot kažejo trendi, v prihodnosti postal eden bolj uporabljanih brskalnikov. Brskalnik ima veliko prednosti pred ostalimi brskalniki, pa tudi pri Googlu, ki brskalnik razvija, mu posvečajo veliko pozornosti ter redno izdajajo sveže verzije z novimi funkcionalnostmi. Glavne prednosti brskalnika Google Chrome so večja varnost, veliko število razširitev ter hitrost delovanja. V tretjo skupino spadajo mobilni brskalniki, torej brskalniki, ki jih uporabljajo pametni mobilni telefoni. Trenutno imajo majhen tržni delež, s povečano uporabo pametnih telefonov in računalniških tablic pa se bo tudi število njihovih uporabnikov povečalo.

Pri merjenjih razširjenosti uporabe brskalnikov se pojavi kar nekaj vprašanj glede uporabljene metodologije. V večini člankov namreč ni napisano, na kakšnem vzorcu in na kakšen način so bili rezultati pridobljeni. Rezultat je namreč lahko zelo različen glede na to, kako (in kje) smo rezultate pridobili. Poglejmo si nekaj vprašanj, na katera članki z objavljenimi rezultati običajno ne odgovarjajo:

1. Na katerih spletnih straneh je bila raziskava opravljena?
2. Kakšne so demografske značilnosti publike (predvsem starost, spol in zaposlitveni status), ki obiskuje spletne strani, na katerih je bila raziskava opravljena?
3. Ali se meri število obiskov strani z določenim brskalnikom ali se meri, koliko časa je bil vklopljen in uporabljen določeni brskalnik v računalniku uporabnika?

Razlike pri odgovorih na zgornja vprašanja seveda pomenijo razliko pri interpretaciji rezultatov, pa tudi sami rezultati bi se razlikovali, če bi bili pogoji drugačni. Predstavljam vam nekaj primerov, kjer bi bili rezultati različni glede na realno stanje.

1. Meritev se opravi v okviru spletnih strani, ki prikazujejo oglase določene slovenske oglaševalske mreže. Taka meritev npr. ne bi zaznala, da uporabnik za strani, ki vsebujejo zahtevnejše skripte (Gmail, Facebook, Youtube) uporablja raje drug (hitrejši) brskalnik, kot za običajno brskanje po spletu.
2. Meritev se opravi v okviru mreže strani za mlade. Taka meritev ne zazna brskalnikov, ki jih uporabljajo starejši ljudje, saj le-ti na strani, kjer se uporaba beleži, ne bodo zašli.
3. En brskalnik uporabljam za brskanje, drugega pa za poslušanje Youtube posnetkov. V treh minutah bom s prvim brskalnikom obiskal deset strani, z drugim pa le eno. Ali bo rezultat pokazal, da prvi brskalnik uporabljam desetkrat pogosteje kot drugega, čeprav sem v opisanem primeru uporabljal vsak brskalnik po tri minute?

Zaradi takšnih situacij je pri objavi rezultatov pomembno, da je opisan tudi način, kako so bili podatki izmerjeni, ter drugi podatki, ki vplivajo na rezultat. Taki podatki se namreč lažje pravilno interpretirajo ter dajo merodajen vpogled v realno stanje na trgu.