Tikanje ali vikanje?

Pri razvoju uporabniškega vmesnika aplikacije, pa naj si bo spletna aplikacija, namizni program ali spletna stran, se pisec besedil slej ali prej sreča z vprašanjem, na katerega je vse prej kot enostavno odgovoriti. Aplikacije namreč z uporabnikom komunicirajo, zato se pojavi vprašanje, ali naj aplikacija uporabnika vika ali tika. Vprašanje se na prvi pogled sliši smešno, vendar ko malo bolj podrobno razmislite, odgovor res ni enostaven. Pa poglejmo, kakšne ima pisec besedil možnosti.

Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.

Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.

Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).

Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.

Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.

Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.

26. slovenski knjižni sejem

Danes v Cankarjevem domu opira svoja vrata 26. slovenski knjižni sejem, največji slovenski dogodek za ljubitelje in kupce knjig. Sejem se bo odvijal med 1. in 5. decembrom, odprt pa bo vsak dan med 9. in 20. uro. Na sejmu se bo predstavilo okoli 100 razstavljavcev. Omenim naj še, da ima Ljubljana v letu 2010 laskavi naziv svetovne prestolnice knjige.

Vstop na sejemsko prireditev je za vse obiskovalce brezplačen. Vabim vas, da si vzporedno z ogledom sejma in pred nakupom tujih knjig pogledate tudi ponudbo naše spletne knjigarne bestseller.si. Velika verjetnost je, da boste iskano tujo knjigo našli, saj naša ponudba obsega že 400 tisoč različnih knjig. Naše cene so zelo konkurenčne, zato obstaja tudi velika verjetnost, da boste želene knjige naročili pri nas.

Naročanje knjig iz tujine brez uporabe kreditnih kartic

Slovenski bralec, ki želi naročiti tuje knjige, ima za to kar nekaj možnosti. Najbolj pogosta možnost je nakup knjig preko spletne knjigarne Amazon.com, kjer so cene knjig precej ugodne (drugih artiklov, ki so sicer tudi zanimivi, v Slovenijo ni mogoče naročiti). Objavljeni ceni je potrebno prišteti še stroške dostave in carine, saj knjige pošilja ameriški Amazon. Zato kar nekaj bralcev raje naroča pri 'evropskih' Amazonih, npr. Amazon.co.uk ali Amazon.de. Stroškov carine tukaj seveda ni, saj knjige pošilja podjetje iz EU, kjer se blago zaradi skupnega evropskega trga ne carini. Cene knjig v evropskih Amazonih so nekoliko višje ad amriškega, ostanejo pa še stroški poštnine, ki so kljub bližini držav, iz katerij se knjige pošiljajo, kar visoki. Poleg najbolj znane knjigarne obstaja še nekaj drugih, npr. Bookdepository, ki ponuja brezplačno poštnino, ali Abebooks, ki ponuja knjige več prodajalcev. Pred nekaj meseci je podjetje Mihov.com spletne storitve d.o.o. slovenskim bralcem ponudilo novo spletno knjigarno Bestseller.si, ki preko že omenjene knjigarne Bookdepository omogoča naročilo knjig po zelo konkurenčnih cenah ter brezplačno dostavo v Slovenijo.

Vse omenjene spletne knjigarne pa imajo med seboj nekaj skupnega, in sicer načine plačil. Za uspešen nakup mora biti kupec imetnik katere izmed kreditnih kartic (najbolj razširjene v Sloveniji so Mastercard (Eurocard), Visa, Diners in American Express), ob nakupu pa mora številko kartice zaupati prodajalcu. V Sloveniji kreditne kartice še niso tako razširjene med kupci, kot v tujini, pa tudi marsikdo kljub varnosti nakupa ne zaupa toliko, da bi na spletnih straneh vpisoval številko svoje kartice.

Ker je kupcev, ki jim je plačevanje preko spleta še preveč tvegano, veliko, smo v podjetju Mihov.com d.o.o. razvili edinstven način, preko katerega lahko kupujete knjige iz tujine s preprostim nakazilom sredstev na račun slovenskega podjetja. Namesto vpisovanja številke kreditne kartice uporabite svojo spletno banko ter opravite nakazilo, kot ga za plačevanje drugih položnic. Knjige bomo za vas naročili takoj, ko prejmemo plačilo.

Postopek je preprost: obiščite spletno knjigarno Bestseller.si, izberite želene knjige, ter nam seznam pošljite po elektronski pošti. Pripravili bomo predračun, in ko ga plačate preko spletne banke, takoj naročili knjige na vaš naslov. Knjige so iz Velike Britanije običajno dostavljene v 4 - 6 delovnih dneh.

Izkoristite priložnost spletnega nakupa knjig iz tujine tudi v primeru, ko ne želite vpisovati številke kreditne kartice! O novosti obvestite svoje prijatelje, najboljše kar preko skupine Bestseller.si v družabnem omrežju Facebook.